KDO SMO IN ZAKAJ SLOVENIJA POTREBUJE ZDRUŽENJE INOVATORJEV?

Inovacije so gonilo gospodarskega razvoja. Devetnajsto stoletje in začetek dvajsetega stoletja je bil nedvomno čas, ko so s prebojnimi inovacijami uspevali inovatorji posamezniki. Danes področje inovativnosti vse bolj prehaja v roke velikih družb, zlasti farmacevtskih multinacionalk, ki so glavne dobičkarice z naslova patentov. Z globalizacijo trga in pravic intelektualne lastnine je postalo jasno, da ni več dovolj, da se nek izum s patentom zaščiti le v lastni državi. Žal pa so stroški te zaščite tako visoki, da jih lahko plačajo le velike družbe.

Kljub temu pa tudi nekatere sodobne raziskave kažejo, da so posamezniki še vedno zmožni razviti bolj prelomne izume od podjetij. To je po svoje razumljivo. Predstavljajte si recimo neko ekipo znanstvenikov, ki jim je kozmetična multinacionalka naložila točno določeno nalogo: recimo poceniti sestavine v kremi za telo. V tej inovaciji ne bo popolnoma nič radikalnega. Na drugi stani pa so neodvisni inovatorji, ki jim nihče ne narekuje, kaj morajo izumljati, ampak črpajo ideje iz svojega vsakdanjega življenja: razmišljajo, kaj jih moti, kako bi bilo to mogoče popraviti in izboljšati.

Inovatorji posamezniki so še vedno zelo številčna skupina. V Sloveniji prijavijo kar 40% patentov. Toda zaradi številnih ovir, zlasti finančne narave, ki jih posameznik težko premaguje na svoji poti, velika večina njihovih idej nikoli ne zaživi na trgu, ali pa zaživijo šele takrat, ko posameznik ne more več vzdrževati patentnih pravic.

Združenje ali društvo inovatorjev, ki inovatorjem omogoča, da lahko izmenjujejo izkušnje med seboj in jim skuša pomagati, da bi se njihov izum začel čimprej proizvajati, je zato zelo velikega pomena. Nekateri inovatorji so prijavili že veliko število patentnih prijav, drugi se s tem srečujejo prvič. Nekateri so uspeli licencirati ali prodati patent podjetju, drugi s tem nimajo še nobenih izkušenj. Nekateri so odprli lastno podjetje in začeli s proizvodnjo izuma, drugi ne vedo, kako bi se tega lotili.

V letu 2005, ko je nastalo naše združenje, je v Sloveniji obstajalo le še nekaj društev inovatorjev, vendar so bila tudi ta zaradi pomanjkanja sredstev nedelujoča. Stanje je bilo stokrat slabše od vzemimo že sosednjih Hrvaške ali Avstrije, ki se ponašata z večjim številom inovatorskih združenj, klubov in društev, popolnoma neprimerljivo pa seveda s kakšno od inovacijskih velesil, kot sta ZDA ali Nemčija.
Skupina inovatorjev se je tako tega leta oglasila pri našem nekdanjem vodji Marijanu Steletu z željo, naj jim pomaga slovenske inovatorje spet povezati med seboj. Tako so se inovatorji takrat kot pridruženi člani vključili v GIZ R TIM – gospodarsko interesno združenje iz Žalca, v začetku leta 2008 pa se je strokovni svet inovatorjev odločil, da je treba ustanoviti samostojno organizacijo, ki se bo ukvarjala izključno s pomočjo inovatorjem in tako je nastal naš zavod Inovatorski center ASI.

Naši člani so v preteklih letih dosegali izredne uspehe. Prejeli so mnoge najvidnejše nagrade na mednarodnih inovacijskih sejmih, posebej veseli pa smo za vse, ki so izume uspeli pripeljati do proizvodnje – bodisi da so jih prodali podjetjem ali pa so jih začeli proizvajati sami. Takrat s tem ne pridobi le inovator, ki se mu povrnejo prejšnje investicije v izum, temveč cela Slovenija.

NAŠA DEJAVNOST

Inovatorjem nudimo:
- pomoč pri zaščiti pravic intelektualne lastnine
- pomoč in povezovanje pri razvoju prototipov
- pomoč pri promociji izumov: brezplačne predstavitve na inovacijskih sejmih in drugih dogodkih, obveščanje javnosti o izumih
- pomoč pri trženju izumov: povezovanje inovatorjev z zainteresiranimi podjetji, ki bi izume lahko proizvajala, pomoč pri pogajanju in sklenitvi dogovorov
- druga pomoč: svetovanje glede odprtja lastnih podjetij, poslovni načrti ipd.
- medsebojno povezovanje in druženje: letna srečanja inovatorjev
- izobraževanje: občasne delavnice in seminarji
- obveščanje glede aktualnih razpisov in drugih pomembnih novic

Podjetjem, ki se zanimajo za izume, nudimo:
- katalog ponudbe izumov z okrog 150 izumi, večinoma izdelanimi do stopnje prototipa
- povezovanje z inovatorji

ČLANI, KI SO V ZADNJIH DVEH LETIH PREJELI NAJVIŠJA MEDNARODNA PRIZNANJA ZA INOVATIVNOST

• Aleksander Polutnik iz Malečnika: električno monokolo
• Aleksander Schmidt iz Ljubljane: program za nagrajevanje in celostno merjenje učinkovitosti in medsebojnih odnosov v podjetju
• Alenka Rovan iz Kočevja: nova oblika knjige
• Alojz Tomazin iz Kopra: specialna glava in rezila za lahke motorne kose, več pripomočkov za poškodovane ljudi ali invalide
• Anica Rajh iz Šempetra: multivalentna peč
• Anže in Boris Sobočan iz Dobrove: interaktivna igrača
• Damjan Jurjavčič iz Idrije: krogograf – vsesmerni prikazovalnik
• dr. Davorin Kralj iz Maribora: recikliranje gradbenih odpadkov iz lahkega betona in poliuretana
• dr. Anita Kovač Kralj iz Maribora: formaldehid kot hladilno sredstvo v toplotnih črpalkah
• dr. Herman J. Traven iz Ljubljane: podaljšana tritočkovna opornica za hrbtenico
• dr. Marinka Vovk iz Slovenskih Konjic: rumena vreča – sistem minimizacije odpadkov
• dr. Milan Divjak iz Celja: električni antibiotik
• Drago Čendak iz Izole: mini prenosni ostrivec verižnih žag
• Erika Drobnič iz Železnikov: pohištvo, ki raste in se razvija z otrokom
• Franc Just iz Kranja: elektromotor v pestu avtomobila
• Gregor Bizjak iz Šentjurja: najlažje platišče za dirkalne motocikle
• Gregor Pevc iz Trzina: varovalo nadzemeljskih vodov
• Igor Urban iz Ljubljane: umetno okameneli les – proces proizvodnje
• Ivan Gregorič iz Vogrskega: univerzalni samohodni kmetijski stroj
• Ivan S. Klaneček iz Maribora: novi tehnološki sistemi za izboljšanje kvalitete gradnje in zdravo bivanje
• Ivan Zrimšek iz Kamnika: sistem zgodnjega odkrivanja raka na dojkah
• Jakob Černoga iz Poljčan: zračna vodotesna obutev za manj glivičnih obolenj
• Janko Štifter iz Domžal: kopalniški in kuhinjski pripomoček za iztiskanje vsebine iz tub
• Jože Bider iz Rečice pri Savinji: rezalnik balirane živinske krme in diskasti sekalnik lesa
• Jože Cvetko iz Polzele: univerzalni separator
• Jože Stopar iz Senovega: avtomatsko-ročni gasilni sistem
• Jože Vlah iz Maribora: univerzalna rotacijsko-nihalna naprava
• Katja in Drago Vrhovnik iz Tunjic pri Kamniku: sistem izkoriščanja zemeljskih sevanj in energijskih centrov
• Konrad Ajster iz Krške vasi: termo-rotacijski motor
• Lucijan Premrl iz Podnanosa: magnetno držalo žarnice
• Luka Žnidaršič iz Ljubljane: pomožni električni pogon za jadralna letala
• mag. Lado Mihael Florjančič in Mojca Mihael iz Kopra: finosnovne naprave, ki krepijo imunski sistem in obogatijo živila
• Marjan Drev iz Braslovč: sredstvo za zmanjšanje prahu in smradu, uničevanje računalniških dokumentov in podatkov
• Marjan Zupančič iz Grosupljega: vzgonski motor
• Matjaž Režek iz Maribora: elektroinštalacije brez tehničnega sevanja
• Milena Potočnik iz Kamnika: priprava za razbremenjevanje hrbtenice
• Miloš Beltram iz Kopra: masažno-razgibalno ležišče
• Mira Juhart iz Kotelj: železniška transverzala – hotel na tirih
• Obrad Dabić iz Ljubljane: diabetoskop – metoda in naprava za zgodnje odkrivanje diabetesa
• Rafael Cingerle iz Nove Gorice: rotacijske hidravlične klešče
• Rajko Topolovec iz Ptuja: intervalno elektronsko strašilo za ptiče na vetrni pogon
• Rajko Topolovec iz Ptuja: mini zložljivo motorno kolo
• Refik Fočič iz Kranja: vzgonski motor – turbina - črpalka
• Romina Znoj iz Ljubljane: molekula za zdravljenje več vrst raka
• Stanislav Jurjec iz Zgornje Polskave: sistem nadzora prometa za zagotavljanje večje ekološke in prometne varnosti
• Tina Pulko iz Celja: svečka s skritim sporočilom
• Tomaž Grom iz Vrhnike: bočni stabilizator nagiba plovila in dvokraka gibljiva kobilica
• Tomaž Pevc iz Trzina: plovilo na podvodnih krilih, svetilka za potapljače
• Urška Juhart iz Kotelj: integralni turistični produkt »Mavo drgač«
• Valentin Zupan iz Mengša: nova generacija harmonik
• Viljem Turšič, Marko Baraga in Jože Vetrovec iz Kamnika: bioaktivni odstranjevalec vlage in vonjav